학술논문

"THE MILADA PAULOVÀ'S SYNDROME" - THE LIFE'S WORK OF THE CZECH SCHOLAR AND ITS INFLUENCE ON THE HISTORIOGRAPHY IN THE SOCIALIST YUGOSLAVIA.
Document Type
Article
Source
Acta Histriae. 2017, Vol. 25 Issue 4, p1071-1092. 22p.
Subject
*HISTORIOGRAPHY
*WORLD War I
YUGOSLAVIAN history, 1945-
Language
ISSN
1318-0185
Abstract
Študija se ukvarja z opusom češke zgodovinarke Milade Paulove, ki se je posvetila zgodovini Jugoslovanskega odbora v letih 1914-1918. Jugoslovanska komisija Češkoslovaškega urada za tujce je leta 1919 Paulovi zaupala nalogo opisa zgodovine češkoslovaško - jugoslovanskega uporniškega sodelovanja v času prve svetovne vojne. V ta namen je v aprilu leta 1920 odpotovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njeno pot so financirali z virov češkoslovaškega ministrstva za zunanje zadeve ter ministrstva za šole in nacionalno izobraževanje. V času svojega bivanja v Kraljevini SHS, ki je trajalo do septembra 1921, je zbrala vrsto pomembnih materialov. Najbolj pomemben vir njenih informacij so postala osebna pričevanja neposrednih udeležencev upora. Na ta način pridobljene informacije je po povratku v Prago dopolnila na osnovi razgovorov z glavnimi predstavniki češke rezistence. Rezultat dela Milade Paulove je bila knjiga Jugoslovanski upor. Povijest jugoslavenske emigracije za svjetskog rata od 1914.-1918., ki jo je leta 1925 zagovarjala na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi kot svoj habilitacijski spis. Omenjeno delo je močno vplivalo na jugoslovansko produkcijo zgodovinopisja v nekaj naslednjih desetletij. S svojo monografijo se je Paulova izrazito udeležila nastajanja interpretacijske sheme za razlago dogodkov, ki so jeseni 1918 pripeljali do nastanka skupne jugoslovanske države. Za številne raziskovalce po drugi svetovni vojni je njena knjiga predstavljala eden od glavnih virov, iz katerih so črpali relevantne, pogosto pa tudi edinstvene informacije, ki so jih nato s pridom uporabili pri lastnih raziskavah osnovnih kontur jugoslovanskega vprašanja med leti 1914-1918. Publikacija Milade Paulove pa je hkrati za celo vrsto jugoslovanskih raziskovalcev pomenila tudi pomembno vodilo pri ocenjevanju skupnih motivov in korakov Jugoslovanskega odbora po eni strani in srbske vlade vodene Nikolo Pašićem po drugi. Tako so odprte simpatije, ki jih je Paulova glede na lastne nazorske preference in okoliščine, v katerih je nastajala omenjena knjiga, gojila do skupine okoli Ante Trumbića, v določeni meri izrazito vplivale na refl eksijo tujega upora in srbske politične reprezentance, kot na dveh odločilnih akterjev nastanka "Prve Jugoslavije" v letu 1918. [ABSTRACT FROM AUTHOR]