부산대학교 도서관

Gradnja in vzdrževanje terasiranih krajin prestavljata obsežno naložbo v krajinski kapital, ki jo je treba utemeljiti v vsaki družbenopresnovni oceni sistemov kmetovanja. Namen tega prispevka je predlagati metodologijo, s katero bi bilo mogoče oceniti razsežnost in stanje ohranjenosti suhih zidov v terasastih sistemih. Postavili smo hipotezo, da so kamnite terase na zapuščenih kmetijskih površinah slabše ohranjene kot tiste na obdelanih površinah. Pregledali smo kamnite terase v občini Les Oluges (La Segarra, Katalonija) (1915 ha). Vzorce smo vzeli na 77 parcelah velikosti 10 x 50 m, razporejenih v mrežo na območju občine. Kmetijske površine so se pojavljale na pobočjih z do devetnajst stopinjskim naklonom, terase pa so ta naklon zmanjšale na največ 12 stopinj. Suhi zidovi so bili prisotni na 30 % vzorčenih parcel. Povprečna dolžina zidov je bila 7,6 m na par celo, dodatnih 7,1 m pa so meri le zapu ščene terase. Propadanje je bilo pogostejše na kmetijskih površinah v rabi kot na terasah, zaraščenih z gozdom in grmičevjem. V 46 % primerov je bila obdelovalna površina za kamnito teraso 20-150 cm višje od vrha terase, zaradi česar je bila hidrološka funkcija terase resno ogrožena. Obstoječa mreža suhih zidov v občini Les Oluges trenutno meri pribli-žno 87 km in je sestavljena iz več kot 144.000 ton kamenja. Ta infrastruktura se zaradi različnih groženj, veči noma povezanih s kmetijsko mehanizacijo, kljub vsemu manjša, zato bi bilo treba razviti ustrezne javne politike, da bi jo ohranili [ABSTRACT FROM AUTHOR]